Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!

BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU

KONTAKTIRAJTE NAS

Amebis nagrajen z nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Logotip Ustanove patra Stanislava Škrabca

S ponosom sporočamo, da je Amebis prejel nagrado Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenističnem jezikoslovju. To priznanje je prvič prejelo podjetje.

Nagrada je namenjena vrednotenju in podpori delu jezikoslovcev-slovenistov, ki so se izkazali s pomembnimi dosežki na tem področju. Amebis je tako včeraj stopil v družbo velikih imen, ki so dala svoj pečat slovenskemu jeziku.

Zahvaljujemo se Ustanovi patra Stanislava Škrabca za to ugledno priznanje. Ponosni smo, da smo s svojim zanosom dosegli ta izjemni dosežek. Ta nagrada nas spodbuja, da se še naprej razvijamo v smeri napredka in odličnosti.

V Amebisu si bomo še naprej prizadevali za razvoj in inovacije na področju jezikovnih tehnologij ter tako soustvarjali prihodnost slovenskega jezika.

Več informacij o Ustanovi patra Stanislava Škrabca, nagradah in dosedanjih nagrajencih je na njihovi spletni strani ali Facebooku.

Lep pozdrav
ekipa Amebisa


PRIJAVA NA NOVICE

Jezikovni kviz oktober 2023

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Slika rešenega testa

Pozdravljeni!

Za vas imamo svež jezikovni kviz.

Če imate radi zabavo, se ga lotite.

Imate prijatelje, ki se tudi ne branijo veselja?
Posredujte jim ta kviz ali ga všečkajte na Facebooku.

Se vidimo naslednjič!
Vaš Amebis

Za prijavo na e-novice kliknite tukaj.


JEZIKOVNI KVIZ


VŠEČKAJTE OBJAVO


PRIJAVA NA E-NOVICE

5 večnih dilem v sklanjanju in kako jih razrešiti?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Glave šestih razposajenih otrok.
Slika: Prawny iz Pixabaya

Oh, ta rodilnik! Ali še boljše, sklanjanje!

Sklanjanje ne dela težav samo tujcem pri učenju slovenščine. S težavo ga uporabljamo tudi nekateri Slovenci.

Bodisi zaradi narečja, ki ga govorimo ali pa samo zaradi neprevidnosti.

V slovenščini poznamo 6 sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik. Vsakemu sklonu pa pripadajo vprašalnice:

Seveda, v teoriji je vse tako preprosto. A v praksi obstajajo določeni samostalniki, ki večini Slovencev delajo preglavice.

Dan

Samostalnik dan ima v določenih sklonih dve obliki, zato se pojavlja večna dilema. Če je ena od oblik zapisana ležeče, je samo malo manj priporočljiva, je pa možna.

 

ednina

dvojina

množina

imenovalnik

dan

dneva

dnevi

rodilnik

dneva / dne

dni/dnevov

dni/dnevov

dajalnik

dnevu

dnema/dnevoma

dnem/dnevom

tožilnik

dan

dneva/dni

dni/dneve

mestnik

dnevu

dneh/dnevih

dneh/dnevih

orodnik

dnevom/dnem

dnema/dnevoma

 dnevi/dnemi

Otrok

Tudi samostalnik otrok dela veliko težav, še posebej v množini. Se babica igra z otroki ali z otroci? No, sedaj veste.

 

ednina

dvojina

množina

imenovalnik

otrok

otroka

otroci

rodilnik

otroka

otrok

otrok

dajalnik

otroku

otrokoma

otrokom

tožilnik

otroka

otroka

otroke

mestnik

otroku

otrocih

otrocih

orodnik

otrokom

otrokoma

otroki

Mati

Tudi samostalnik mati ni nedolžen, ko gre za sklanjanje. Je Cankar zavrnil mati, mater ali matero?

 

ednina

dvojina

množina

imenovalnik

mati

materi

matere

rodilnik

matere

mater

mater

dajalnik

materi

materama

materam

tožilnik

mater

materi

matere

mestnik

materi

materah

materah

orodnik

materjo

materama

materami

Hči

Kakršna mati, taka hči, hčer, hčerka? Zopet smo zmedeni. No, nič več!

 

ednina

dvojina

množina

imenovalnik

hči

hčeri

hčere

rodilnik

hčere

hčera/hčer

hčera/hčer

dajalnik

hčeri

hčerama

hčeram

tožilnik

hčer

hčeri

hčere

mestnik

hčeri

hčerah

hčerah

orodnik

hčerjo

hčerama

hčerami

Drva

Pa še en sezonski samostalnik. Ko bo sosed v nedeljo ob 6 zjutraj prižgal motorno žago in žagal drva, kaj ga boste vprašali? »Pa kaj boš delal s toliko drvmi!«

 

množina

imenovalnik

drva

rodilnik

drv

dajalnik

drvom

tožilnik

drva

mestnik

drveh/drvih

orodnik

drvmi/drvi

Dno

Za zaključek pa še najtežji samostalnik za sklanjanje, sploh v dvojini.

Čeprav se sliši čudno, je stavek o dveh pivskih prijateljih »Dosegla sta dni svojih piv, a do jutra se je zvrstilo še kar nekaj dan.« povsem pravilen.

Bi bilo pa bolj priporočljivo, če bi zadnjo besedo »dan« nadomestili z »dnov«.

 

ednina

dvojina

množina

imenovalnik

dno

dni

dna

rodilnik

dna

dnov/dan

dnov/dan

dajalnik

dnu

dnoma

dnom

tožilnik

dno

dni

dna

mestnik

dnu

dnih/dneh

dnih/dneh

orodnik

dnom

dnoma

dni

Nekaj dilem glede sklanjanja smo rešili, a veliko vprašanj ostaja še odprtih.

Če boste v dilemi glede sklanjanja, predlagam, da obiščete spletno stran avtomatske lektorice Amebis Besana za pregibanje.

Vsi, ki imate avtomatsko lektorico Besano nameščeno na računalniku – plačljivo ali preizkusno – namesto spletne strani rajši uporabite aplikacijo Amebis Besana Pregibnik na svojem računalniku.

Na spletni strani ali v aplikaciji boste lahko preverili pregibanje za več kot 600 tisoč slovenskih besed in besednih zvez.

Prečrtana oblika besede v rezultatih pregibanja pomeni, da ta oblika ni dovoljena. Ležeče zapisana oblika besede pa pomeni, da je ta oblika možna, je pa malo manj priporočljiva od pokončno zapisane oblike.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P. S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.


OPIS BESANE


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Dvopičje: kako ga uporabljamo?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Prikaz časa 12:30 digitalne ure

Dvopičje, dve piki ena nad drugo, kdo ga ne pozna?

Je enodelno nekončno ločilo. Uporabljamo ga skladenjsko in neskladenjsko.

Skladenjsko z njim ločimo stavke ali nakažemo naštevanje. 

V neskladenjski rabi pa nam v različnih primerih služi kot simbol.

SKLADENJSKA RABA

Kadar dvopičje uporabljamo skladenjsko, je vedno levostično. To pomeni, da pred njim ni presledka. Uporabljamo ga v naslednjih primerih:

  1. Pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošneje povedano (še posebej pri naštevanju, vendar to ni edini primer): Imel je tri iskre konjiče: vranca, rjavca in šarca.; Vse od kraja je delal: oral, sejal, kosil, drvaril.; Pomagati moramo vsi: niti najmlajši med nami ne sme manjkati.; Le eno je potrebno: delo.

Pri tem moramo biti pozorni na:

  1. Kadar zapisujemo premi govor. Dvopičje postavimo za napovednim spremnim stavkom: Ženska je vprašala: »Kaj bi radi?«; Vsi so odgovorili: »Pravico.«; Na grafitu je pisalo: »Patriarhat ubija.« Pomnite pa, da če spremni stavek ni pred dobesednim navedkom, dvopičja ne pišemo: »Če drugi zmorejo,« si je mislil, »bom pa tudi jaz.«; »Kako naj ti povem,« je začel, »da si mi všeč.«
  2. Pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek: Obstaja samo ena možna razlaga: ni je imel resnično rad.; Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
  3. Med imenom avtorja in naslovom njegovega dela (članka, umetniškega dela): Božidar Jakac: Breg.; Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi: Blisk v štirih barvah. Kljub temu večinoma raje pišemo kar vejico: France Prešeren, Poezije.
  4. Za skrajšano napovedjo: Foto: osebni arhiv; Vir: wikipedija; Namig: pazi da ne padeš.
  5. Neobvezno dvopičje zapisujemo še v obrazcih, pred prostorčkom za izpolnjevanje: Ime: …… Priimek: …… GSM: ……

NESKLADENJSKA RABA

Kadar dvopičja ne uporabljamo skladenjsko, je večinoma nestično (ima presledek na obeh straneh). Uporablja se kot simbol v različnih zapisih:

  1. Nadomešča besedo »proti«: Slovenija : Hrvaška; razmerje 1 : 3
  2. Lahko pomeni »deljeno«: 25 : 5 = 5
  3. Označuje tudi pomen v nasprotju: trenerka : trenirka; bor : Bor

Kadar je stično pa:

  1. Pri zapisovanju ure: 12:30
  2. Zaznamuje ponovitev odlomka v glasbi.
  3. Uporablja se tudi pri fonetični transkripciji in označuje dolžino glasu: kóːnc tìːzγa tlačàːnstva

Morda se vse to sliši veliko, vendar ste verjetno večino vedeli že intuitivno.

Vseeno pa se nam kdaj zgodi, da nam jo zagode tiskarski škrat. Levostičnost postane desnostičnost ali namesto dvopičja postavimo podpičje.

V takih primerih pa nam včasih lahko na pomoč priskoči avtomatska lektorica Besana

Zakaj včasih, ne pa vedno? Zato, ker Besana ne pozna vsebine in ne more vedeti, kaj imate v mislih. 

Zapis 12:30 npr. lahko pomeni uro, lahko pa tudi rezultat tekme ali pa deljenje. Kar pomeni, da morate sami paziti na pravilnost zapisa s presledki ali brez njih.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P. S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Je Leonardo DiCaprio prejel Oskarja ali oskarja?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Kipec ameriške filmske nagrade oskar.

Vsak se je že kdaj znašel v situaciji, ko ni vedel, kdaj uporabiti veliko začetnico.

Se imena nagrad pišejo z veliko začetnico? Kaj pa imena festivalov in ustanov?

Je prav ljubljanska univerza ali Univerza v Ljubljani ali pa oboje?

Nagrade:

V večini ostalih svetovnih jezikov se nagrade pišejo z veliko začetnico, kar z vse večjo popularizacijo angleščine za mnoge lahko predstavlja težavo.

Slovenci smo v tem posebni, lahko bi rekli celo sramežljivi – imena nagrad namreč pišemo z malo začetnico.

Domače nagrade pišemo z malo začetnico; na primer viktor, kresnik in drejček. Z malo začetnico pa pišemo tudi tuje nagrade, kot sta na primer oskar ali grammy.

Če pa je nagrada poimenovana po osebi oziroma je zapisana s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena, se ime nagrade piše z veliko začetnico.

V to kategorijo spadajo na primer Nobelova nagrada, Prešernova nagrada, Pulitzerjeva nagrada, Borštnikov prstan ter za srednješolce pomembna Vegovo in Cankarjevo priznanje.

Prireditve in festivali:

Poimenovanja prireditev oziroma festivalov so stvarna občna imena, kar pomeni, da se prva beseda piše z veliko začetnico, ostale sestavine besede pa se pišejo z malo, razen v primerih, ko gre za ime.

Primer tega sta prireditev Sto petdeset let slovenske fotografije ali sejem Vse sladkosti življenja.

Če je v uradnem poimenovanju prva beseda festival ali prireditev, se tudi ta piše z veliko začetnico, na primer Festival Lent.

Če je pred imenom prireditve vrstilni števnik, ta ne vpliva na veliko začetnico. Primer tega so 37. Melodije morja in sonca. A to ne velja vedno, saj nekateri števniki pred naslovom štejejo kot začetek naziva festivala samega.

Ustanove, društva in podjetja:

Pri poimenovanju ustanov, organizacij, društev in zavodov z veliko začetnico zapisujemo prvo besedo uradnega imena, ostale sestavine uradnega naziva pa z veliko pišemo le, če so lastno ime.

Slovenci v uradne nazive radi vključimo tudi zemljepisno ime, ki ga pišemo seveda z veliko začetnico. Primer tega je Univerza v Ljubljani, ki je tudi uradno ime univerze.

V primeru, da uporabljamo uradno ime univerze, je treba prvo besedo pisati z veliko začetnico. Če pa uporabljamo generično ime, lahko veliko začetnico izpustimo, na primer: »Hodim na ljubljansko univerzo.«

Ste uporabnik avtomatske lektorice Amebis Besana?

Če da, potem veste, da se mnogo manj ukvarjate z napakami v besedilu, saj za njihovo odpravo poskrbi Besana. Vi pa se lažje osredotočite na vsebino, kar pomeni, da bodo vaša besedila vse boljša in boljša.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P.S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


SPLETNA STRAN BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Rodilnik

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Kos pomarančne torte
Slika: MidoraPixabay

Koga ali česa ne marate?
Rodilnika?

Rodilnik veliko ljudem povzroča težave. Čeprav se z njim srečujemo že od malega, ga nekateri še vedno le s težavo uporabljajo, še posebej ko pride do podvajanja zaimkov.

Ali veste, da slovenščina ni edini jezik, ki ga pozna?
Rodilnik v nemščini izraža svojino, v angleščini pa poleg svojine še pripadnost.

Drugi sklon

Slovenščina pozna šest sklonov, drugi v vrsti pa je rodilnik, ki mu pripada vprašalnica koga ali česa.

Rodilnik lahko izraža:

Primer:

Kaj pa zaimki?

Ko kombiniramo sklanjanje in zaimke, lahko nastane manjša zmeda.

Zaimek ima v rodilniku namreč lahko enako obliko kot glagol biti.
To se zgodi pri ženski obliki osebnega zaimka, katere rodilniška oblika se glasi je, ki je tako enaka obliki glagola biti v tretji osebi ednine, torej je.

Tako dobimo podvojitev iste oblike. Podvojitve iste oblike pa ni pri zaimkih za moški in srednji spol, saj se oblika zaimka za moški in srednji spol glasi ga.

Kako razrešiti dilemo?

Če niste popolnoma prepričani, ali ste podvojitev pravilno uporabili, si lahko pomagate tako, da zaimek nadomestite s poljubnim samostalnikom.

Še vedno niste prepričani, ali ste pravilno uporabili rodilnik?

Če ste uporabnik avtomatske lektorice Besana, se lahko vedno zanesete na Besano, da vam bo predlagala pravilno uporabo rodilnika.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P.S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


SPLETNA STRAN BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Enak ali isti?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Dojenčka, dvojčka v grahovi lupinici

Ali ni čudno, da se moramo učiti slovenščine?

Saj nam je materni jezik, tekoče jo govorimo od prvih let svojega življenja, ne da bi sploh razmišljali o tem.

Vendar ko se za trenutek ustavimo, prebiramo, kar smo napisali, ali vadimo govor za proslavo, ugotovimo, da bi bilo res bolje ne razmišljati o tem.

Skloni, vejice, dvojina, pravilni besedni red in odtenki pomenov delajo slovenščino enega najtežjih jezikov.

Zvrti se nam lahko že ob razlikovanju besedic isto in enako. Lek proti slednjemu naj vam bo tale objava.

Za začetek naj vas pomirim, da v pogovornem jeziku le redko pride do tega, da bi morali isto in enako dosledno ločevati. Besedi konec koncev pomenita približno isto. Ali nemara enako?

Poglejmo v spletni SSKJ.

ENAK
enák -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah
c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje
2. […] ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki […]
3. […] ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta
4. […] ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari
5. […] ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: bankovec za deset evrov je enak dvema kovancema po pet evrov; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; […]

Kadar govorimo o enakih rečeh, mislimo na lastnosti omenjenih reči, oseb, pojmov, krajev itd.

Dva rdeča traktorja sta torej enake in ne iste barve. Prav tako sta enako hitra in v določenem času lahko z njima zorjemo enako površino njive.

Enak je lastnostni pridevniški zaimek in po njem se vprašamo kakšen (tak, ki ima neko (enako) lastnost) oz. koliko, kadar govorimo o količini (enako hiter, dolg, pomemben, slab itd.).

Rdeč traktor

ISTI
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; […]; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; […] knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed; […]
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: […] c) od določenega, primerjanega: […]
3. pog., navadno v povedni rabi, ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti.

Isti uporabimo, kadar govorimo o specifični stvari, času, prostoru itd. Ne primerjamo dveh ločenih zadev, temveč poskušamo povedati, da je ista stvar prav ta.

Traktorja enake rdeče barve imata lahko istega lastnika in skupaj orjeta isto njivo. Parkiramo ju pod isti skedenj, imata pa zgolj enaka sedeža, volana, kolesa itd.

A kot vidimo v SSKJ, je pogovorno (pog.) dopuščeno uporabiti isti namesto enak, kadar govorimo o predmetih in pojmih, ki se po lastnostih, značilnostih ujemajo, ne razlikujejo:
a) med seboj; Dvojčka sta čisto ista.
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: Imajo iste cilje, interese.
c) od določenega, primerjanega: Delo je opravil v istem času kot drugi.

Novorojenčka

A BREZ POSEBNOSTI NE GRE

Stvar pa se nekoliko zaplete pri abstraktnih samostalnikih. Ob njih naj bi uporabljali enak, kar počnemo pri nekaterih:

Pri drugih pa je bolj pravilno isti:

Nekateri obstajajo v parih oz. dvojnicah:

Najbolj zanimivim se spreminja pomen:

Rojeni govorci si v večini takšnih mejnih primerov lahko pomagamo z jezikovnim čutom, naglas izgovorimo stavek ali vprašamo prijatelja.

Lep pozdrav
Anton Romšak

P.S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Ki ali kateri?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Grafika dveh src za Valentinovo

Ena izmed bolj pogostih slovničnih napak je zamenjava zaimkov ki in kateri.

Ki in kateri spadata med pridevniška vrstna oziralna zaimka, medtem ko je kateri tudi vprašalni in poljubnostni pridevniški vrstni zaimek.

Ki je dejansko le oblika oziralnega kateri. Kot oziralna pridevniška zaimka se uporabljata le v odvisnih stavkih, kot je na primer:

Profesor je preučeval kemične svinčnike, s katerimi so študenti pisali izpit.

Kdaj se uporablja zaimek ki?

Kljub svoji preprostosti je zaimek ki zelo priročen. Uporabljamo ga:

Kdaj se uporablja zaimek kateri?

Uporaba zaimka kateri je bolj omejena, saj ga lahko uporabimo le v naslednjih primerih:

Kateri zaimek je pravi?

Zaimek kateri sicer lahko uporabimo tudi v nekaterih drugih primerih, vendar je ta uporaba zastarela, zato se ga je bolje izogibati. Raje uporabimo zaimek ki, saj se ta sliši precej bolj aktualno.

Če boste v dvomih, se preprosto držite pravila: če lahko namesto oziralnega zaimka kateri uporabite zaimek ki, je v tem primeru ki bolj pravilen.

Na primer:

Vsi uporabniki avtomatske lektorice Amebis Besana ste lahko brez skrbi glede pravilne rabe zaimkov ki in kateri, saj vam Besana napačno rabo takoj popravi.

Lep Valentinov pozdrav
Anton Romšak

P.S.: Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

So tujke potrebne?

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Božično drevo

Vidni kulturnik je rekel: »Te dosežke je treba relativirati.« – Glagol relativirati je tujka, o kateri menimo, da jo vsi razumemo, saj je v sorodu s pridevnikom relativen. A zadeva ni povsem preprosta.

Slovar tujk nam pove, da pomeni relativirati postaviti kak predmet ali pojav v sorazmerje s kakim drugim predmetom ali pojavom in tako omejiti njegovo veljavnost. – Tako zvemo sicer besedni pomen, hkrati pa vidimo, da uporabna domača beseda ni kar tako na mah pri roki.

Kdor se jezikovnemu trudu rad izogne, seže pač po tujki, ki se mu zdi preprostejša in jo laže obvlada, reče: »Dosežke je treba relativirati.«

Namesto z nepotrebno tujko pa bi v gornjem primeru svojo misel lahko izrazil z domačo besedo, ki je zares vsem razumljiva: Dosežke je treba primerjati ...

Če se namesto tujke uporabi domača beseda, postane besedilo tudi bolj razumljivo.

Poznavanje in razumevanje tujk ni slabo, je pa boljše, če se namesto njih uporabijo slovenske besede, ki so pogosto tudi lepše.

Vsi uporabniki avtomatske lektorice Amebis Besana še kako dobro poznajo sitnarjenje Besane pri uporabi tujk v besedilu. ?

Z mislijo o lepih slovenskih besedah in besedilih vam želimo lepe, prijetne in vesele praznike ter vse najboljše v letu 2023.

Lep grudnov pozdrav
ekipa Amebisa

P. S.: Današnji nasvet je povzet po nasvetu So tujke potrebne? iz knjige Franceta Vrbinca z naslovom 365 X slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

Če kdo ne razume

Slovenščina – lektoriranje, nasveti in testi

Veja drevesa in padajoči listi

Nedoločni zaimki nekdo, nekaj, neki nam delajo včasih preglavice, na primer: »Iluzija je, če nekdo misli, da se lahko partnersko pogovarjaš v obeh jezikih ... Pogovorni jezik ne izpove nujno nekaj o narodni identiteti ... Človek izraža samozavest vsak dan s tem, da sooblikuje kulturo v okviru nekega društva ...«

Ker je govor o nedoločeni osebi ali reči, bi morali avtorji tu namesto »nekdo, nekaj, nekega« rabiti nedoločne zaimke kdo, kaj in kakega. – Poglejmo in zapomnimo si podobne primere:

Če vidiš, da kdo (ne: nekdo) ne razume, mu razloži! Težko si kdo (ne: nekdo), ki ni bil tukaj, predstavlja vse to. Treba je vedeti, čemu kaj (ne: nekaj) delamo. Kje si že videl kaj (ne: nekaj) takega? Preden se odpraviš na kako (ne: neko) potovanje, premisli, kaj moraš vzeti s seboj.

Če poznate koga (ne: nekoga), ki ima težave s pravilno rabo slovenščine, mu priporočite brezplačen preizkus Besane. Če pa Besane še ne uporabljate, jo lahko brezplačno preizkusite tudi sami. 

Listopadni pozdrav iz Amebisa
Nina Novak

P. S.: Današnji nasvet je povzet po nasvetu »Če kdo ne razume ...« iz knjige Franceta Vrbinca z naslovom 365 X slovensko z jezikovnimi kotički skozi leto.


BREZPLAČNI PREIZKUS BESANE


PRIJAVA NA NOVICE

crossmenuchevron-up