kdo ve, kako je priden; malone vsi so tu
:
ne bojim se te,
še
malo ne;
večidel polega : večji del dneva polega; vešda pridem
:
saj veš, da
pridem; šli so vsaksebi : vsak sebi streže.
2. Narazen pišemo tudi, k adar so besede ohranile prvotni pomen
in poudarek:
bolj in bolj, bolj ali m anj, dan na dan, gor in dol,
kratko (in) m alo, m alo po m alo, ma lo m an j, m alo p rej, m alo v eč, naprej
in naprej, n oč in dan , o koli in o koli
,
prav tako, prav tam, prav tod,
p rej ali slej, ravno ta k o, ravno tam, sk oz bolj,
skoz
v eč,
slej ko p rej,
ta k o
re koč, tja in sem, v eč ali m anj, zdaj pa zdaj, že še, že že
ipd.
Č
e
je prvotni pomen zabrisan in dobi sklop samo en poudarek,
lahko pišemo tudi skupaj:
sem tertja (= včasih) ga srečam : otroci ska
čejo sem ter tja.
3. Soodnosnici
čim
—
tem
pišemo narazen:
čim več bo sovražnika,
tem več slave se obeta; čim bolj si prizadeva, tem m anj uspeha ima;
čim (= kar se da)
lahko pišemo skupaj z enozložnicami:
čimdalj, čimdlje,
čim več, čimbolj, čimprej, čimbrž.
Predložne zveze
Č
e
je predložna zveza okamnela v predlog, jo pišemo zmerom
skupaj, tudi takrat, kadar je prislov:
izmed, iznad, izpod, izpred,
izza, kljub, namesto, nasproti, navzlic, spričo, vpričo, zaradi, zastran,
zavoljo, zraven
.
Večina predložnih zvez izraža prislovno določilo:
voz stoji na
(poljski) poti.
Po rahlem pomenskem prem iku nastane iz te zveze
prislov, ki zaznamuje samo oviro:
otroci so v kuhinji napoti.
Kadar
imajo sestavine svoj pravi pomen, jih pišemo narazen, če pa so se
strnile v prislov z novim pomenom, jih pišemo skupaj.
Raba je uveljavila tale pravila:
1. zmeraj skupaj pišemo:
do:
docela, dočista, dodobra, dokaj
in
dokaj, doklej, dokorej,
domala, dopoldan, dopoldne, doslej, dosihdob, dosihmal, dosita, do-
sorej, dosti, dotehmal, dotlej, dovolj
;
h:
hkrati
;
iz:
izcela, izčista, izhuda, izlahka, izlepa, izm lada, iznenada,
iznova, izprva, iztežka, iztiha;
k:
km alu, k v ečjemu, k v iš k u
;
med:
m edtem
;
na:
nadalje, naenkrat
in
naenkrat, nagodoma, nahitroma, na(v)-
klju b, nakrat, nakrižem, nakvišku, nalahno, nalašč
in
nalašč, na-
nagloma, naokoli, naokrog, naposled, naposodo, napošev, napoti, na
prej, naproti, naravnost, n arazen
in
narazen, nared
in
nared, narobe,
94
