2. Odkar se je od kraja tega stoletja začela uveljavljati pisava takih
pridevnikov na -
tski
in
-dski,
npr.
bratski, hrvatski, gradski, brodski,
srečujemo tudi (zlasti po uradih) pisavo:
lenartski, blatski, pšatski
ipd.;
to je v nekaterih primerih povsem nemogoče, npr.
razdrtski.
Zato smemo
take oblike imeti samo- za pomoč v sili, če se o resničnem pridevniku ne
moremo poučiti.
4. Težnjo po zakonitem glasoslovnem sprem injanju pa ovira
druga, ki bi rada ohranila v osnovi prvotne glasove, zlasti pri
k ratk ih imenih, saj sicer nekateri pridevniki skoraj niso uporabni,
ker služijo več osnovam, npr.
loški
k imenom:
Loka, Log, Lož, Loče
ipd. Za razvidnost osnov si jezik pomaga z vtikanjem novih pri
pon, zlasti
-ov-
in
-ən-
med osnovo in pripono -
ski;
zato imamo
poleg
koški
iz
Kot
tudi
kotenski,
poleg
podloški
iz
Podlog
tudi
podlogovski;
tako še
blatenski, vrhovski
ipd. Včasih si jezik pomaga
tudi tako, da pridevnik na
-ski
izvaja iz prebivalskega imena ali
iz njegove osnove:
Ig
—
Ižanci
—
ižanski, Rovte
—
Rovtar
—
rov
tarski, Podlog
—
Podlogar
—
podlogarski.
5. P red -
ski
imena pogosto odpahujejo nekatere pripone:
a)
-ec!-d,
kadar zaznamuje prebivalce (osebo); npr. imena na
-ci: beltinski
,
bojanski, radenski
ipd.; tako tudi pri majhnih naseljih,
ki so dobila ime po posamezni osebi:
Trnovec
—
trnovski;
kjer
osebne
zveze
ne čutijo,
trnovški
; tako tudi tam, kjer
-əc
ni pomenil
osebe:
Celovec
—
celovški, Bovec
—
bovški, Homec
—
homški, Go
lovec
—
golovški;
b)
-ija
pri imenih dežel:
Slovenija
—
slovenski, Makedonija
—
makedonski, Grčija
—
grški, Španija
—
španski, Nemčija
—
nemški;
c)
-je
kot pripona zbirnih imen redno odpada;
Brezje
ima po
različnih k rajih pridevnike
breški, brezovski, brezenski, brezarski,
brezjanski,
samo
brezijski
nikjer;
Javorje
—
javorski, Hrastje
—
hraški, hrastovski, hrastenski; Kočevje
—
kočevski, Dutovlje
—
dutovski;
č)
-ek
pogosto odpada:
Olševek
—
olševski, Orehek
—
oreški
ali
orehovski, Rakek
—
rakovski;
d) imena, ki so že sama narejena s pripono
-ski,
imajo pridev
nik na
-ski,
včasih pa tudi na
-ški: Gabrsko
—
gabrski
ali
gabrški,
Jezersko
—
jezerski, Pragersko
—
pragerski, Vransko
—
vranski;
e)
nekatere oblike so nastale po odpahnitvi pripon, kakor:
-nik: Sm lednik
—
smlejski
ali
sm leski
,
Rakovnik
—
rakovski,
za knjižni jezik seveda tudi
smledniški
in
rakovniški;
60