c) Brezobziren, dopovedati, izoblikovati, izpovedati, izpodko
pati, nadomestek, navdušen, obrazložiti, napoved, poizkusiti, pona
zoriti, porazmetati, pozapreti, podzavesten, prizanesti, razoglav,
preobleči, prezadolžen, izprehod, sprememba, spreobrniti < s-pre-
ob-vrniti.
Gornje besede so iz predloga + samostalnik, pridevnik, prislov,
zaimek ali glagol. Pod
a
so sestavljene s predlogom, pod b s pred
ponami, ki niso več predlogi, pod c pa celo z več predlogi in pred
ponami.
Predložne predpone. — 1. Brez- se prav veže s samostalniki,
ne pa z izvedenkami iz glagolov, ker se le-te sestavljajo z
ne-:
brezglav, brezrep, brezsrčen.
Kdor je brez uma, je
brezumen,
kdor
ne ume, je
neum en
; kdor je brez skrbi, je
brezskrben,
kdor ne skrbi,
je
neskrben
; kdor je brez vere, je
brezveren,
kdor ne verjame, je
neveren.
Pridevniki se sestavljajo z ne-:
neslišen, neodporen, neodločen.
Toda ob n jih je često mogoča dvojna sestava, kakor pač izhajamo
iz pridevnika ali samostalnika, ki je pridevnik iz njega izpeljan:
neštevilen, brezštevilen; nepokojen, brezpokojen; nesmotrn, brez
-
smotrn
.
2.
Čez-
ne dela sestavljenk z glagoli, pač pa iz predložne zveze:
k ar je čez uro, je
čezurno
; takp še
čezmeren, čezpolovičen, čezpoten.
3.
Do-.
Glagolske sestavljenke pomenijo dovršitev dejanja,
dosego določene stopnje ali dodajanje:
dodelati, dogoreti;
—
do
kopati se, dohiteti;
—
doliti, dopisati.
Z imeni se veže v predložnih
zvezah: nogavice do kolen so
dokolenke,
hlače do pet so
dopetače;
k ar sega do prsi, je
doprsno.
4.
Iz-.
V sestavi z glagoli pomeni smer iz česa ven:
izbiti
klin,
izpiti
vino,
izdati
denar,
izreči
besedo. V tem prim eru se
iz-
ne
obrusi, pač pa je to dovoljeno v sestavljenkah, ki pomenijo konec
dejanja:
izboljšati
in
zboljšati, izpolniti
in
spolniti.
Navadno se pri
tem oziramo na izgovorljivost, tako da za samoglasnikom pišemo
obrušeno obliko. P ri knjižnih besedah zmerom pišemo
iz-: izobraziti,
izjaviti, izvestje.
Med priponama
iz
- in
z-
je treba natanko ločiti,
kadar dajeta različen pomen:
izbrati
iz kupa, a
zbrati
denar;
izpi
sati
iz knjige, a
spisati
knjigo;
iztrgati
list, a
strgati
zvezek.
Iz predložnih zvez so imenske sestavljenke
izvrsten, izglagolski,
izreden.
5.
Na-.
Glagolske sestavljenke kažejo, da je dejanje na začetku,
da doseže neko mero oziroma polnost ali da prehaja na predmet:
298
