najbolje
kaže, tako seve izhaja se
najlaže. Ž iv eje
vzplamte spremlje
valcu oči,
grozneje
z zobmi pred menoj zareži.
Bolj
pridno boš spal,
prej
bo pomlad,
prej
mine mraz,
prej
bo oče z gora doma.
Ležeče tiskani prislovi kažejo primerniško in presežniško stop
njo. Pridevniki imajo prislovno obliko tudi v prim erniku in pre
sežniku z obrazilom -e. P rimerniki in presežniki na
-ejši
delajo
prislov z obrazilom
-eje
(
živeje, grozneje, hitreje, najtopleje
itd.).
P ri primerniških in presežniških oblikah imamo nekaj poseb
nosti, ki si jih moramo posebej zapomniti:
blizu
bliže
najbliže
dalje
najdalje
brzo
brže
najbrže
dolgo dlje
najdlje
često
češče
naj češče
dalj
najdalj
daleč
dalje
najdalje
dobro bolje
najbolje
drago
draže
najdraže
mlado
mlaje najmlaje
gladko
glaje
najglaje
nizko
niže
najniže
gladkeje najgladkeje ozko
ože
najože
globlje najgloblje
pred
prej
najprej
globoko globokeje najglobokeje
rad -a
rajši
najrajši
globoče najgloboče
- o
raje
najraje
grdo
grje
najgrje
sladko
slaje
najslaje
hudo
huje
najhuje
sladkeje najsladkeje
jako
jače
najjače
široko
širje
najširje
kasno
kasneje najkasneje
širše
najširše
kašnje najkašnje
tanko
tanje najtanje
kratko
krajše
najkrajše
težko
teže
najteže
krače
najkrače
tiho
tiše
najtiše
lahko
laže
najlaže
trdo
trje
najtrje
laglje
najlaglje
veliko
kako?
veče
največe
kako?
manje
m alo {
koliko?manj
najmanje
koliko?
več
največ
najmanj
visoko
više
najviše
mehko
meče
najmeče
zelo
bolj
najbolj
mehkeje najmehkeje
Pomni.
Dalje
se uporablja tudi za osnovno stopnjo v pomenu
naprej,
npr.
in tako dalje, prihodnjič dalje.
Pomen osnovnika ima tudi v časov
nem pomenu:
dalje (dlje, dalj) časa je bil zdoma = dolgo časa.
Primernik
brž
in presežnik
najbrž
je treba ločiti od
brže, najbrže.
Brž
ima danes pomen osnovnika, npr.
brž povej
=
takoj povej,
mislimo
torej na čas, medtem ko z
brzo
in
brže
mislimo na način, kako kdo kaj
stori. Nekaj primerniškega pomena je še čutiti v prišlovnih izrazih
bržkone, brž ko mogoče. Najbrž
je danes prislovni izraz verjetnosti brez
18 Slovenska slovnica
273
