Pomni.
Grem
in
grem; gremo, gremo
in
gremo; gredo, grejo - jo,
grejo
in
grejo ; našel
in
našel; dobil
in
do bil; preidem
in
prejdem ; zaidem
in
zajdem; ril
,
rila; bril, brila; kril
,
krila; tk al, tk ala; m el
,
mela (manem);
žel, žela (žanjem);
ožel, ožela
(žmem).
b) Prem ični poudarek imajo glagoli s širokim vokalom v osnovi:
p lesti, pletem, pleti! pletite! pletel
in
pletel, pletla (plel, plela),
pleten, pletenje.
Tako še:
blesti, bresti, gnesti, grebsti, n esti,
peči,
teči,
t epsti, tv esti, v esti,
bosti, moči, sopsti. Za vse je značilen ozki
korenski samoglasnik v opisnem deležniku moškega spola:
bledel,
bredel, gnetel, grebel, n esel, pekel,
t ekel, t epel,
tv ezel, v edel, bodel,
m ogel, sopel
. Vendar tudi že:
bledel, bredel, gnetel, v edel, bodel
.
Izgovor je v zborni izreki
nesəu,
v pogovorni obliki n esu.
Pomni.
P resti
in
presti; pomozi! pomozite! hropel
,
hropel
(od hro-
peti);
mesti, m etem
(sneg);
mesti, m etem
(maslo);
mesti, me dem
(štreno).
c) Poudarek na obrazilu. Edini prim er je glagol
cvesti
(s pol
glasnikom v osnovi):
cvesti, cvetem, cveti! cvetite! cvetel, cvetla
(cvel, cvela), razcveten, cvetenje.
Na poudarek in izgovor močno
vplivajo vzporedne oblike glagola
cveteti, cvetim,
ki ima v osnovi
e,
ne polglasnika.
I I . v r s t a : p r i p o n a -n i-
Oblike. — Vzdig-ni-ti, vzdig-ne-m; veniti, venem; spotakniti,
spotaknem; pahniti, pahnem; usahniti, usahnem; giniti, ginem.
Pripona -ni- se v srbščini in hrvaščini glasi -nu-, po štajerskih
narečjih pa -no-
(zdignoti).
P rvotna vrstna pripona teh glagolov
je bil -no-, pravilno po glasovnih zakonih bi se bila morala razviti
v -no-, a se je po vplivu glagolov IV. vrste, kakor so
zvon-i-ti,
znan-i-ti,
razvila v -ni-.
Glagoli II. vrste so večinoma dovršni, zato imajo deležnik na -č
le redki nedovršniki:
gasnoč, sahnoč, ginoč
(ne:
gasneč, sahneč,
gineč) venoč
(
veneč
bi bilo od
veneti).
P o s e b n o s t i . 1. a) Določi naslednjim glagolom podstavo in
pripono:
kaniti, utrniti, kreniti, stisniti, šiniti, vrn iti!
P rim erjaj
koren v podstavi s korenom v besedah:
kap-lja, utrip, kret-nja,
stisk-a, šib-a, vrt-av-ka.
Razloži spremembe po znanih zakonih!
b)
Ganiti
—
ganem, pahniti
—
pahnem, (pre)takniti
—
(pre)-
taknem
ipd. se je prvotno glasilo
gəniti
—
gənem
(prim. še
pregnem
—
pregneš).
Ko pa je v sedanjiku poudarek prešel na predhodni
zlog, se je glasilo
gəniti
—
ganem, pəhniti
—
pahnem
itd. Po seda
222
