Slovenska slovnica 1964 - page 203

premišljevati, kako bi prijemal in prenašal kobilico, mudi se mu,
zato jo v trenu tku prime in prenese.
Slovenski glagol nam že sam po svoji podobi pove, kako dejanje
v času poteka, ali tra ja dlje časa, ali se ponavlja, ali je samo tre ­
nutno. To glagolsko oblikovno posebnost imenujemo z drugimi
slovanskimi jeziki vred g l a g o l s k i v i d .
Glagolski vid je celotna podoba glagola, ki izraža, kako dejanje
v času poteka.
Glagolski vid nam torej napoveduje:
1. trenutno dejanje:
prijeti, počiti, vzdigniti, sesti, leči, mahniti,
skočiti, zagledati, načeti, zboleti, opaziti, vziti, končati, nehati,
umreti, prenesti, napisati, dočakati
itd.;
2. trajajoče ali ponavljajoče se dejanje:
sedeti, gledati, ležati,
leteti, nositi, skakati, streljati, pogledovati, posedati, prenašati, va­
rovati, zevati
itd.
Glagoli, ki izražajo trenutno (enkratno) dejanje, njega začetek
ali konec, so d o v r š n i (perfektivni); glagoli, ki izražajo trajan je
al; ponavljanje, so n e d o v r š n i (imperfektivni).
Kako določujemo vid.
— Včasih nam ni na prvi mah jasno,
kam bi glagol po tra jan ju uvrstili. Pomagamo si na več načinov:
1. a) Kaj d e l a š ? — Celino
orjem.
Očetu
pišem.
V urad
se
odpravljam.
S tare račune
pregledujem.
b) Kaj s t o r i š , ko
stopiš
v razred? —
Odkrijem se, pozdra­
vim
tovariše,
odložim
knjige in
sedem.
Glagol
delati
je po tra jan ju nedovršen,
storiti
dovršen. Zatorej
ne moremo na vprašanje:
kaj delaš?
odgovoriti z dovršnikom,
npr.:
izorjem, napišem.
P rav tako na vprašanje:
kaj storiš?
ne
moremo odgovoriti z nedovršnikom:
odkrivam se, pozdravljam
itd.
Na vprašanje: k a j d e l a š ? odgovarjajo nedovršni, na vpra­
šanje: k a j s t o r i š ? dovršni glagoli.
2. Komaj se je zdanilo, že
je začel
škrjanec
peti.
Veliko ljudi
je odšlo, še preden
je
pevec
nehal peti.
Namesto
začel (nehal) peti
bi lahko rekli:
je zapel (odpel).
Glagol
peti
je nedovršnik, začetek in konec dejanja pa sta izražena
z dovršnikoma
začeti
in
nehati.
Zatorej ne moremo reči:
začnem
zapeti
ali
neham odpeti.
Č
e
je začetek ali konec dejanja posebej zaznamovan z dovršni­
kom z a č n e m ali n e h a m , se izraža dejanje z nedoločnikom
nedovršnikov.
203
I...,193,194,195,196,197,198,199,200,201,202 204,205,206,207,208,209,210,211,212,213,...352
Powered by FlippingBook