vadno ohrani jo t ujo končni co , n. pr. Pitagoras, rod. Pita
gora, daj. Pitagoru; Midas, rod. Mida; Pelopidas, Pelopida; —
Naksos, rod. Naksa; Teos, rod. Teja; Delos, Dela; Ilion (lat..Ilium),
rod. Ilija; Ajshilos (lat. Eshilus); rod. Ajshila (Eshila); Alkinoos,
Alkinoja; — Demostenes, rod. Demostena; Orestes, rod. Oresta;
Miltiades, Miltiada; s okrates, s okrata; Laertes, Laerta.
Opomnja. Te končn i ce s e s mejo odpahova t i v
e dn i n skem imenova l ni ku , n. pr. Pitagora, Pelopida, Ajshil,
Herodot, Demosten, Orest itd.
Če tuje končnice odpihujemo, se morajo novo nastale končnice
ravnati po slovenskih glasovnih pravilih, tedaj: Istem, Lemen,
(grško Isthmos, Lemnos); Patrokel, Menelaj (gr. Patroklos, Mene-
laos); Kalija (gr. Kallias); Fabij, Ovidij, Vergilij (lat. Fabius,
Ovidius, Vergili.us) , itd.
Pri manj znanih in kratkih imenih te rabe ni priporočati.
d)
Lastna imena, ki dobivajo v odvisnih sklonih pod
šek, ali pa preminjajo svojo končnico, obdrže v imenovalniku
povsod tujo (grško, latinsko) obliko; v odvisnih sklonih pride-
vamo sklonilo na tujo osnovo.
N. pr. s tiks, rod. s tiga; Pelops, Pelopa; Palas, Palade; Pariš,
Parida; Lahes, Laheta; Eros, Erota; Ksenofon, Ksenofonta; Kreon,
Kreonta; Aheron, Aheronta; Pojas, Pojanta; Ajas, Ajanta; Tirins,
Tirinta; s imoejs, s imoenta; Herakles,Herakleja; s ofokles, s ofokleja;
Ahilevs, Ahileja; Ares, Areja; Tetis, Tetide; Artemis, Artemide;
Elis, Elide; Feres, Fereta; Pames, Parneta; Aruns, Arunta; —
Anakreon, Anakreonta; Drakon, Drakonta; Laokoon, Laokoonta;
Laomedon, Laomedonta; — Agenor, Agenorja; — Minos, Minoja;
— l a t i n s ka imena: Cicero, Cicerona; Kato, Katona, Ceres,
Cerere; Mars, Marta; Juno, Junone; Mecenas, Mecenata itd.
Množ i ns ka l a s tna imena s e tudi v s l ov enš č i n i
rabi jo v množ i ni , n. pr. Atene, Aten, Atenam; Tebe, Teb; Delfi,
Delfov, Delfom; Ekvi, Ekvov; Veji, Vejev; s rednj i s amos t a l
niki : Levktra, Levkter, Levktrom; Kunaksa, Kunaks, Kunaksom.
Pridevnik.
§ 183. Pridevnik (adjektiv) s e pri de va nekaterim besed
nim vrstam (samostalniku, zaimku, redko števniku) in naznanja
lastnost kake osebe ali reči, t. j. kakšna je kaka oseba ali reč
ali č i gava je. Po pomenu so pridevniki:
