—
mlad; rast
—
past; seje
—
veje; pocasne
—
ugasne; doba
—
zloba; vriskajo
—
bliskajo; planemo
—
zmanemo.
Pri č i s tih stikih se morajo ujemati š i roki samoglasniki
s širokimi (o, e) in ozki z ozkimi (o, o, e, e) ter polglasniki s
polglasniki.
Pravi stiki so tudi:
mlat
—
klad; mraz
—
nas; okrog
—
jok; plot
—
vod; kratka
—
sladka; zdrav
—
znal.
§ 6. Po vrsti, v kateri vrstice
druga drugislede,
1. zaporedne :
aa bb cc
. . .
Edo z n a
a
noč temno razjasnit’, ki tare duha?
a
Kdo v e
b
kragulja odgnati, ki kljuje s r c e ?
b
i
Prešeren.
2. pr e s t o pn e :
ab ab cd cd . .
.
sami so razmajali se zvonov i
a
v ta lepi dan,
b
kot golobice v solncu jim g l a s ovi
a
hite čez p l a n .
b
Župančič.
3. okl epa j oče :
abba
. . .
Komur pevski duh sem v d i h n i l ,
a
z
njim sem dal mu pesmi svoje;
b
drugih ne, le te naj po je ,
b
dokler da bo v grobu v t i h n i l .
a
4. zapl e t ene :
abccbaa . . .
Pač dolgo, težko smo Čakali,
a
o vigred, da prisiješ
s p e t ;
b
t
razpada zdaj snežena
halja,
c
pred nami zemlja se
razgalja
c
iz
nje za cvetom sili
ovet
b
in kal odpira se ob k a l i ,
a
kar dolgo težko smo č aka l i .
a
Medved,
Pomladanska.
5. pre t rgane (med rimami je vrsta brez rime):
Kuj me, življenje, kuj!
x
Ce sem kremeu, se r a z i sk r im ,
a
če jeklo, bom pel,
y
če steklo — naj se zdrobim.
a
Župančič.
§ 7. Včasi nahajamo namesto prave ali čiste rime asonanco
ali aliteracijo.
