1. V rodi l ni ku pri nikalnem glagolu
ne biti, ne ostati,
n. pr.
Očeta in matere ni doma.
—
Delavcev ni bilo na polju.
—
Kruha ni ostalo.
Takisto stoji rodilnik pri glagolu
sem, biti, zbrati se, priti,
preostajati, manjkati
(nedostajati),
pasti
,
živeti
itd., kadar jih ra
bimo v 3. os. edn. srednjega spola; namesto osebka stoji delni
rodilnik (partitiven genetiv), n. pr.
Bilo je vina in kruha na pre
bitek.
—
Bilo je
(zbralo se je, prišlo je itd.)
ljudi, da se je vse
trlo
. —
Ko vojakov pomanjka, pa pojdemo mi.
—
Cel voz je bilo
ranjenih.
—
Da ni mene bilo, bi se bila tebi slaba godila.
Večkrat stoji pomožni glagol v zvezi z os. zaim. v rod.
ga,
je,
n. pr.
Ni j e besede, ki bi bila tako lepa, kot je materina; ni g a
jezika, ki bi to izrazil. Ne bo je solze
,
ne zdihljaja, ne ločitve, ne
smrti.
(Ravn.)
2. V daj alni ku, n. pr.
Ne ljubi se mi; po domu se mi toži;
dremalo se mu je; sanjalo se mi je; jesti se mi hoče; komu ni bridko?
3. V t ož i l n i ku , n.pr.
Po vseh potih jo je
(Ravn.);
sama
prijaznost ga je; gola nedolžnost jo je; skrbi me; ni ga se volja;
groza me je bilo; po vseh udih me trga; strah nas je.
s tavki, v katerih ni osebka v imenovalniku, so brez pravega
(t. j. slovniškega) osebka; le-ti stavki imajo samo logičen osebek,
t. j. osebek po pomenu.
s o pa tudi stavki, v katerih ni osebkove osebe, t. j. oseb-
kove besede ne moremo izraziti, ker je ne poznamo ali je nočemo
izraziti; toda z glagolom vendar povemo, da biva, četudi nam ni
znano, kaj je ta osebkova beseda.
Brez osebkove besede so stavki kakor:
1.
Grmi, bliska se, dani se, danes bo še previselo, straši
itd.
2. Pri nedoločniku, n. pr.
s lišati tudi ni zvona
(Miklošič);
ni bilo nič slišati; videti je, da se ne bo učil; že jih je bilo srečne
in vesele videti.
(Ravn.) —
Kmete je videti na polju.
(Škrabec.)
—
Kmet gleda ajdo in reče: „Kar lepo jo je gledati“
(Finžgar.)
3. Pri glagolih, ki pomenijo dogajanje
biti,
n. pr.
Opoldne je
bilo; zvečer je bilo; na travnikih je bilo
itd.
4. Pri pridevnikih, n. pr.
Vroče je; težko mi je bilo; slabo mi
je; huje mi je.
5. Pri medijalno (pasivno) rabljenih glagolih, kakor
govori
se, zdi se, misli se, prosi se, želi se, sliši se, bere se
,
piše se
itd.
Osebkovo besedo nadomešča osebkov stavek, ki se veže z
glavnim stavkom:
Ž14
