SCADA/VMS je programski paket za vodenje elektroenergetskih objektov v realnem času na operacijskem sistemu VMS, ki že nekaj let uspešno deluje v procesnem sistemu distribucije električne energije Elektro Gorenjske. Tam skrbi za hitro in kvalitetno informacijo o vsakem
najmanjšem delu sistema in omogoča njegovo krmiljenje iz centra ali iz oddaljenih operaterskih mest, ki pokrivajo celotno omrežje. Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.

SCADA (Supervisory Control And Data Acquisition)
je skupno ime za sisteme, ki so namenjeni nadzorovanju in krmiljenju različnih tehnoloških procesov z računalnikom.

SCADA/VMS programski paket za nadzor in vodenje elektroenergetskih objektov v realnem času sestavljajo štirje osnovni moduli:

	Baza podatkov v realnem času
	Obdelave podatkov
	Dialog med operaterjem in računalnikom (MMI)
	Komunikacija s končnimi postajami

Baza podatkov v realnem času
Zasnova baze podatkov za delo v realnem času upošteva naslednje zahteve:

	optimalno izkoriščanje vseh strojnih in programskih zmožnosti, ki jih nudijo 32-bitni računalniki
	organizacija baze podatkov je taka, da omogoča želene načine pristopa do podatkov v zahtevanih časih
	neodvisnost uporabniških programov od podatkov
	enostavna generacija baze
	možnost on-line modifikacije baze
	enostaven programski pripomoček za delo s podatki

Sistem baze procesnih podatkov v realnem času delimo na organizacijo oz. strukturo podatkov in na programsko opremo za dostop do podatkov v bazi. Osnovna značilnost podatkovnih struktur je, da se jih večina nahaja v fizičnem spominu računalnika, s čimer je omogočen izredno hiter pristop do podatkov. Število procesnih točk je glede na izredno velik virtualni spomin praktično neomejen, seveda pa se pojavi omejitev zaradi omejenega fizičnega spomina in časovnih zahtev.

Obdelava podatkov
Značilnost procesov za obdelavo podatkov je, da imajo izredno hiter pristop do baze, ker dobijo med drugimi vhodnimi podatki tudi odmik do zapisa v bazi. Izdelan je poseben proces, preko katerega se izpisujejo vsa sporočila, kar nam omogoča, da lahko med obratovanjem izbiramo enote, kamor se naj izpisujejo sporočila, oz. naredimo selekcijo sporočil na eno ali več izhodnih enot.

Procese za obdelavo podatkov delimo na procese za primarno obdelavo podatkov in procese za sekundarno obdelavo podatkov.

Procesi za primarno obdelavo podatkov
Naloga procesov za primarne obdelave je, da izvedejo nekatere osnovne funkcije, ažurirajo podatkovno bazo in posredujejo informacije programom za sekundarne obdelave, programom za izpise in prikaze, oziroma programom za dialog človek-stroj. Ti programi imajo opravka z velikim številom podatkov in jih moramo čimbolj razbremeniti, da ne bi upočasnili delovanje sistema. Mednje sodijo procesi za vhodno procesiranje alarmov, signalizacij, meritev, števcev in kronologije.

Procesi za sekundarno obdelavo podatkov
Procesi za sekundarne obdelave se aktivirajo na zahtevo procesov za primarne obdelave, oziroma se sami aktivirajo ob specificiranih časih. Podatke dobivajo preko dvojno povezanih vrst od primarnih procesov, razen tega pa komunicirajo in si podajajo podatke tudi med seboj. V to skupino štejemo tudi samostojne procese, ki ne komunicirajo s procesi za primarne obdelave (izpisovanje protokolov, resetiranje konic za meritve in števce, spreminjanje limitnih vrednosti med obratovanjem, arhiviranje vrednosti iz bate, inicializacija baze itd.).

Dialog med operaterjem in računalnikom (MMI)
Komunikacija med človekom in računalnikom se odvija preko delovnih postaj - delovnega mesta operaterja, ki ga sestavlja grafična postaja tipa PC z barvnim monitorjem srednje ločljivosti, tipkovnica in miška.

Proces je mogoče spremljati preko slik, ki se prikazujejo na ekranu. Z grafičnim urejevalnikom je mogoče interaktivno konstruirati slike in jih povezati s procesno bazo podatkov. Slike so lahko večje od dimenzij ekrana, grafična oprema pa omogoča, da prikazani del slike še povečamo in s tem prikažemo nove informacije, ki pri manjših povečavah ostanejo skrite, da slik ne obremenimo z manj pomembnimi informacijami. Slike pozivamo na ekran po imenu, preko menujev, ki operaterju v vsakem trenutku omogočajo samo tiste posege, ki so smiselni in za katere ima dodeljene pravice.

Programsko opremo za komunikacijo med človekom in strojem sestavljajo trije sklopi:

	gradnja slik
	hranjenje slik in delo z njimi
	nadzor in upravljanje sistema

Komunikacija s končnimi postajami
Glede na število procesnih točk obstajata dve vrsti komunikacije s končnimi postajami:

	neposredno za manjše število procesnih točk
	preko čelnega računalnika za večje število procesnih točk

operacijski sistem VMS

	vsaj 32 MB delovnega pomnilnika;
	trdi disk z vsaj 100 MB praznega prostora.

Priporočljivo:

vsaj 96 MB delovnega pomnilnika;